Jutro

..po zopet prebedeli noči zaradi vedno bolj glasnega ptičjega petja dvignem žaluzije pričakujoč pompozen začetek novega dne (ptice pač v spomin prikličejo podobo narave ter počasno menjanje odtenkov neba).. pravzaprav pa se zastrmim v nebo nedoločljive barve nekje med rdečo, oranžno ter pozabljeno vijolično.. v daljavi vidim bloke ter žerjav ter rdeče luči.. v neki sobi v isti stavbi tudi gori luč in žaluzije so delno dvignjene kot pri meni.. pticam se pridružijo prvi avtomobili in ugotovim, da se trenutno počutim precej tuje; moja soba kot utesnjena, dolgočasna soba v hotelu predmestja kake evropske metropole.. z novim dnevom, ki je prišel hitro..in nočjo, ki se pravzaprav ne neha..

Bordeaux express avec le troupeau sauvage..

Naslov je namenoma v francoščini, ker se sliši bolj smiselno kot "Bordeaux na hitro z noro čredo oz. tropom oz. skupino"..
Vale, Maša, Marco in jaz, zadnji vikend v februarju, ko smo imeli počitnice, odštekana couchsurferska hiša, dež, sonce, neurje, zaradi katerega smo skoraj podaljšalali svoje bivanje v Bordeauxju, ker je bila proga Bordeaux-Nantes v okvari, grande clochette, tipična sladica, katere ime sem pozabila (tako ali tako ni nič posebnega in okusnega), vino bordeaux, pastis, Lasciate mi cantare, Melassa, les assiettes volantes, most brez namena, krokodil pred občino in še in še..
Predvsem pa odklop, smeh ter drobne bizarne bedastoče čez vse meje..