napoveduje odvečno uporabo šala in kape ter nekaj pomladnega, jaz pa ležim v postelji, obračam hrbet soncu in modremu nebu ter se veselim, da sem sama v stanovanju. K sreči je glasna prijateljica moje cimre, ki je na ves glas oznanjala "Donss sm ko kókoš, stari moj" (se bojim, da tudi sicer) ravnokar zapustila hodnik in lahko uživam v tišini, če že ne soncu, svežemu zraku in gozdu. Slednjega mi res primanjkuje in še ko se med vikendom končno pokaže možnost za kak hiter skok vsaj do bajerja ali Rožnika, dobim vročino, glavobol in pošastno slabost.
Smo pa včeraj s skavti (NOPP-jem) izkoristili jasnino noči, mesečino ter dejstvo, da na Šmarno goro/ Grmado v petek ne roma toliko ljudi kot pri belem dnevu ali pa za vikend.P resenetila sta nas tudi 2 kolesarja, ki sta kolovratila po brezpotju tik pod vrhom s kolesi na ramah. Sem ugotovila, da bi lahko kaj takega (zaenkrat še brez kolesa)prakticirala večkrat; večeri so bolj prosti kot dnevi, je pa tudi res, da luna ni sonce.
Sicer pa sem v četrtek in del petkovega jutra prisostvovala na koncertu razposajene kanadske skupine (New Riot), ki na pol prazne Gale hale ni navduševala le z noro poskočno muziko, ampak tudi samim izgledom nekaj članov banda; kar je bilo še posebej v veselje moji mladoletni sestri ter njenim prijateljicam. Razveselilo me je dejstvo, da je bil sam tip večera (nadaljevanje v prenagnetenem Orto baru) všeč tudi prijateljici, ki na take kraje in dogodke običajno ne zahaja.
Sicer pa mi ostaja dober mesec do Maroka, štirje izpiti, seminar, kolokvij in obilica nedorečenosti. Živeli januar!
Smo pa včeraj s skavti (NOPP-jem) izkoristili jasnino noči, mesečino ter dejstvo, da na Šmarno goro/ Grmado v petek ne roma toliko ljudi kot pri belem dnevu ali pa za vikend.P resenetila sta nas tudi 2 kolesarja, ki sta kolovratila po brezpotju tik pod vrhom s kolesi na ramah. Sem ugotovila, da bi lahko kaj takega (zaenkrat še brez kolesa)prakticirala večkrat; večeri so bolj prosti kot dnevi, je pa tudi res, da luna ni sonce.
Sicer pa sem v četrtek in del petkovega jutra prisostvovala na koncertu razposajene kanadske skupine (New Riot), ki na pol prazne Gale hale ni navduševala le z noro poskočno muziko, ampak tudi samim izgledom nekaj članov banda; kar je bilo še posebej v veselje moji mladoletni sestri ter njenim prijateljicam. Razveselilo me je dejstvo, da je bil sam tip večera (nadaljevanje v prenagnetenem Orto baru) všeč tudi prijateljici, ki na take kraje in dogodke običajno ne zahaja.
Sicer pa mi ostaja dober mesec do Maroka, štirje izpiti, seminar, kolokvij in obilica nedorečenosti. Živeli januar!
