Ne, to še ne spada pod novo poglavje zgodb, je pa sledeči tekst po vsebini to vsekakor; osebe in dogodki nespremenjeni in olepšani.
Sredi avgusta smo namreč v mini in precej okrnjeni Erazmus zasedbi prisostvovali Marketini poroki. Zbrali smo se večer poprej na glavni železniški v Pragi, se poobjemali, polupčkali in zasedali v Lucijinem stanovanju. Kot vedno, nas je pestila neodločnost, dokler niso zaprli vseh gostiln v bližini. Martin je poskrbel zase ter se pred vhodom v blok pojavil z vrčkom piva iz sosednjega bara (kozarec so mu zaupali, češ, da ga bo vrnil). Sicer pa to vsekakor zanj ni bilo edino pivce ta dan (niti zadnje). Odkolovratili smo proti centru, se zabavali na mostu, ki to ni in se sloči (?) visoko nad stanovanjskimi hišami, katerih prebivalce dokaj pogosto preseneti kak človek, ki je padel z neba (tudi kadar ne gre za filmski kader). Bolje rečeno, mosta. Most so ravno zaradi precej pogostih samomorilskih skokov zaščitili z ograjo. Bojda je število skokov upadlo. Torej, stari znanec in poznavalec pivskih lokacij Martin nas je odvedel v prijeten lokal, kjer smo se vsi spravili na hermelina (češka različica camemberta) v olju in kakopak-pivo. Zaradi potovanja in hranjenja moči za naslednji dan in predvsem noč, smo se odpravili spat že ob 1h. Po stari dobri navadi prijateljic s Češke, smo se najprej poukvarjali s kombinatoriko oz. z možnostmi kje bi kdo s kom spal (bili smo štirje; 1 fant in 3 punce). Tako sem si v končni fazi delila sobo s svojim dvojčkom (interna erazmusovska šala), ki pa je po kavalirsko zavzel večjo posteljo (ki je iz solidarnosti do mene vso noč škripala).
Torej, zvrstitvi v kopalnici so sledile mrzlične priprave: likanje Marcotove srajce in suknjiča, izbira najlonk za Vale in česanje mojih las (projekt propadel že v začetku). Lucie se je namreč ob petih zjutraj odkradla na neko drugo poroko v svoje rodno mestece nekam na sever. Časa za lepšanje in kičenje smo imeli več kot dovolj, ker je prevoznik Martin seveda zamujal. Na parkirišču sredi Marketinega mesteca 20 km iz Prage smo pobrali še ostale stare prijatelje ter se dodobra načudili drug drugemu v oblekah, kravatah in z make-upom. Na vrtu veledogodka je bilo seveda potrebno spiti pivce za živce, čeprav smo bili le svatje in je bila ura nekaj pred poldnevom. Obred je bil precej humoren (sklepajoč po smehu čeških svatov; italijanska prijatelja sta računala na moje razumevanje bratskega slovanskega jezika, vendar sta se uštela, ker sem rahlo iz vaje) ter neutrujajoč. Dež je zdržal do konca poroke, potem so zavore popustile. Pražno napravljeni smo opravili svoje nakupe v Tescu, kar je zabavalo predvsem mene. Tam sem kupila darilno Becherovko za prijatelje ter moje najljubše pivo za družino (mati je bila ob prvem obisku Češke razočarana, da sem na pokušino prinesla le enega za vso družino), vendar je darilna Tesco vrečka ostala v Martinovem prtljažniku 20km od našega prenočišča ter izhodišča za povratek. Obiskali smo še Kristyninega bolnega psa (piko), mamo ter hišo ter se zasidrali na vikendu Martinove družine na nekem gričevju nedaleč stran od Prage. Tam smo tudi piknikirali ter se vrnili na prizorišče poroke. Začelo se je z ekstra močno slivovico kot dobrodošlico ter v tem slogu tudi nadaljevalo. Kristyna nam je zaupala, da se ga vedno napije le v naši družbi. Nevestina mama je suvereno vodila pogovor z Marcotom in Vale v italijanščini (bilo je samoumevno, da jih razumem). Kasneje je gospa v res dobri formi po plesišču vrtela moža, pela, kasneje se je vrtela sama in še kasneje se je pridružila Erazmus skupinici. K sreči je češka kuhinja dovolj nasičena z maščobo, da smo lahko vsaj delno kljubovali vsem tekočinam, vendar naposled vseeno rahlo podlegli. Bilo je zabavno kot že dolgo ne, sploh, ko smo z Vale in Lucie kot največje fanice čeških šlagerjev ves čas delale družbo muzikontarjem na plesišču. Tudi utrujena nevesta je prišla v nam dobro znano formo (kljub svoji nekaj in 50im kilam spije mnogo več kot kak slovenski dečko), mi pa smo se zavoljo odvisnosti od javnega prevoza in mojega vlaka 7.16 naslednje jutro na žalost (ali pa k sreči) odpravili okoli polnoči.
Zjutraj me je Lucie, znana po svoji izjemni požrtvovalnosti in nesebičnosti pospremila na postajo, čeprav ves vikend ni spala več kot 5ur, jaz pa sem preživela prečudovit sončen dan na vlakih ter na enem od njih pozabila svoj najljubši šal...
Ugotovitev vikenda: če se z Vale že poročiva, to storiva druga z drugo in to na Češkem. Vsekakor nama bo pela gospa Marketina mama.
No comments:
Post a Comment