Če ne greš, ne veš..: youth day

Čeprav smo se z Mišo in honkonškimi kolegi prostovoljci, ki domujejo nadstropje više precej pozabavali na račun današnje lokalne ceremonije ob mednarodnem dnevu mladine (kritike so seveda letele na možnost odpovedi celotnega dogodka), so nas študentje tokrat res čakali pred hotelom, opremljeni s čeladami in pelerinami in nas dostavili na kraj dogodka pravočasno. Na začetek neskončnih govorov v birmanskem jeziku smo namreč čakali še vsaj eno uro, čas pa smo si krajšali z za vseh petsto udeležencev pripravljenim zajtrkom in klepetom. "Naši" študentje so vsaj dva tedna pridno trenirali pesem, ki jo je posebej za to priložnost sestavil njihov sošolec (fant, ki je kitaro med razpravo o osnovnih potrebah mi za preživetje postavil pred hrano in vodo) in jo danes tudi uspešno odpeli. Med dolgimi govorancami regionalnega ministra in ostalih z izobrazbo in mladino povezanih pomembnežev je bilo nekaj zanimivih plesnih, pevskih in igralskih točk (sodelovalo je namreč več lokalnih šol in centrov za učenje angleščine), žal pa je bil v angleščini le napis na odru. Videli smo vse od tradicionalnih karen plesov in plesov drugih etničnih skupin do moderne mešanice ameriške pop kulture s kitajskimi akcijskimi filmi, indijskim plesom in neko verzijo Romea in Julije. Predstavili so se tudi učenci z druge šole, kjer učim le eno uro na teden, navdušili so s plesno-igrano točko o pomembnosti dreves. Kljub razvlečenosti dogodka smo se dodobra nasmejali in nafotkali, k vzdušju pa je pripomoglo tudi vegetarijansko kosilo za vse prisotne. Bodica: tukajšnja mladina (vred z mano in ostalimi prostovoljci), ki si poleg miru in boljše izobrazbe noro želi tudi boljšega odnosa do okolja, je nudle, zapakirane v stiroporno (?) škatlo v plastični vrečki pojedla s palčkami, zapakiranimi v plastiko in zraven pila vodo iz plastenk, ki jih je bilo na pretek.